Kako zaščititi svojo kožo pri čiščenju
Čiščenje doma je nujno opravilo, vendar se pri tem pogosto zanemari pomembna skrb za zaščito kože. Mnogi se ne zavedajo, kako lahko nepravilna uporaba čistil v gospodinjstvu škodi naši koži.
1. Razumevanje nevarnih sestavin
Preden se lotimo čiščenja, je pomembno razumeti, katera čistila lahko povzročijo škodo na naši koži. Nevarne sestavine, na katere moramo biti pozorni, vključujejo:
Amonijak: ta močna kemikalija se pogosto nahaja v stekleničkah za čiščenje stekla in kopalnic. Neposreden stik z amonijakom lahko povzroči draženje in suhost kože.
Klor: klor se uporablja za dezinfekcijo, vendar je močno dražeč za kožo. Pri delu z izdelki, ki vsebujejo klor, je treba uporabiti zaščitne rokavice.
Varikina (belilo): belilo je zelo koristno za beljenje in dezinfekcijo, vendar je izjemno agresivno. Neposreden stik z belilom lahko povzroči opekline na koži.
Parfumi in dišave: mnoga čistila vsebujejo parfume in dišave, ki lahko povzročijo alergijske reakcije in draženje kože.
2. Zakaj čistila škodijo koži?
Čistila lahko koži škodujejo iz več razlogov:
Draženje: nekatere aktivne sestavine v čistilih, kot so amoniak, klor in belilo, so močno dražeče za kožo. Ko pridejo v stik s kožo, lahko povzročijo rdečico, srbenje in pekoč občutek.
Izsušitev: čistila pogosto vsebujejo kemikalije, ki odstranjujejo naravna olja s kože. To lahko vodi v izsušitev in razpokanje kože.
Alergijske reakcije: dišave in druge dodane kemikalije v čistilih lahko povzročijo alergijske reakcije, kot so izpuščaji, srbenje in otekline.
Kemične opekline: belilo in druge močne kemikalije v čistilih lahko povzročijo resne kemične opekline na koži, kar lahko zahteva zdravniško oskrbo.
3. Kako zaščititi svojo kožo
Uporaba zaščitnih rokavic: ko se lotite čiščenja s kemikalijami, kot so amonijak, klor ali belilo, vedno nosite gumijaste ali lateks rokavice. To bo preprečilo neposreden stik s škodljivimi kemikalijami.
Zračenje: v zaprtih prostorih zagotovite dobro prezračevanje. To bo zmanjšalo izpostavljenost strupenim hlapom.
Vlaženje: po vsakem čiščenju si umijte roke in nanesite vlažilno kremo. To bo pomagalo ohraniti vlažnost kože.
Izogibanje dolgotrajnemu stiku: poskrbite, da kemikalije ne bodo dlje časa ostajale na koži. Če pride do razlitja, takoj sperite prizadeto območje.
Vsa čistila so za kožo škodljiva. Pri izbiri čistil je pomembno, da skušamo izbrati tako, ki nam čim manj škodi. Zaželena je:
Majhna količina alkohola: Čeprav lahko visoka koncentracija alkohola draži kožo, je majhna količina alkohola v čistilih lahko učinkovita pri dezinfekciji brez prevelikega draženja.
Encimi: encimi, kot so proteaze in amilaze, se uporabljajo v nekaterih čistilih za razgradnjo madežev in umazanije. Te sestavine so običajno manj dražeče za kožo kot agresivne kemikalije. V primerjavi z drugimi kemikalijami, ki se pogosto uporabljajo v čistilih, imajo encimi številne prednosti in so za kožo manj dražeči.
Encimi so naravne beljakovine, ki delujejo kot biološki katalizatorji in pomagajo pri razgradnji madežev in umazanije. Glavna prednost encimov je, da so običajno varnejši za kožo in okolje v primerjavi z nekaterimi močnimi kemikalijami, kot so amoniak, klor in belilo. Zakaj so encimi v čistilih boljša alternativa?
Manj draženja: encimi so običajno manj dražeči za kožo kot nekatere agresivne sestavine. To pomeni, da so bolj primerni za ljudi z občutljivo kožo.
Okolju prijazni: encimi so biološke snovi, ki se lahko naravno razgradijo. To jih naredi bolj okolju prijazne in manj škodljive za vodna telesa in naravo.
Kljub temu, da so čistila z encimi nekoliko varnejša, pa je prav tako pomembna zaščita in čim manjši stik kože s čistilom.
Bolezni, ki Lahko nastanejo zaradi stika s čistili
Stik s škodljivimi kemikalijami v čistilih lahko vodi v različne kožne bolezni in zaplete, kot so:
Kontaktni dermatitis: vnetje kože, ki se kaže v srbenju, rdečici in izpuščajih.
Kemične opekline: stik z močnimi kemičnimi čistili, kot je belilo, lahko povzroči kemične opekline, ki zahtevajo zdravniško oskrbo.
Kontaktna urtikarija: to je akutna kožna reakcija, ki se kaže v srbenju, oteklini in izpuščajih ter je lahko posledica stika s čistili.
Hipopigmentacija ali hiperpigmentacija: določene kemikalije lahko povzročijo spremembe v pigmentaciji kože, kar lahko vodi do nastanka trajnih madežev.
Nevarnosti mešanja različnih čistil:
Vsa čistila niso združljiva med seboj. Nekatera tvorijo nevarne spojine, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave ali celo požar.
Klor in amoniak:
Težko je verjeti, toda mešanje kloriranega čistila, kot je belilno sredstvo, in amoniaka ustvari strupeno spojino, imenovano kloramin. Ta plin lahko povzroči resne dihalne težave in draženje oči. Nikoli ne mešajte teh dveh čistil!
Kis in belilo:
Kis in belilo sta zelo učinkovita posamezno, vendar se ne smejo mešati. Kombinacija teh dveh ustvari klorov plin, ki je strupen in lahko povzroči hude težave z dihanjem.
Alkohol in belilo:
Mešanje alkohola (npr. izopropilnega) z belilom lahko ustvari kloroform, ki je strupen in ima neželene učinke na centralni živčni sistem.
Kis in vodikov peroksid:
Čeprav se oba uporabljata kot domača čistila, njuna kombinacija ustvari peroksiacetic kislino, ki lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti.
Različna čistila z amonijakom:
Amoniak je pogosta sestavina čistil, vendar se ne sme mešati z drugimi čistili, ki vsebujejo kisline, kot so kis ali WC čistila. To lahko povzroči sproščanje strupenih plinov.
Koža je naš največji organ, zato je pomembno, da jo skrbno negujemo in zaščitimo pri vsakodnevnih opravilih, kot je čiščenje doma. S pravilno izbiro čistil in uporabo zaščitnih ukrepov lahko preprečimo poškodbe kože ter jo ohranjamo lepo on zdravo.