Akne ali perioralni dermatitis?

Perioralni dermatitis je kronična dermatoza, pogosto izražena kot vnetna lezija nesrbečih, eritoznih papul (pordelih bunkic) in pustul na obrazu okrog ust (perioralno). V nekaterih primerih se lezije pojavijo tudi okrog nosu in oči, takrat govorimo o periorificialnem dermatitisu.

Bolezen se najpogosteje pojavlja pri ženskah med 16 in 45 letom starosti. Lahko pa se pojavi tudi pri otrocih med 7 mesecom in 13 letom starosti. Pogostost bolezni se ne bistveno razlikuje med spoloma in etničnimi skupinami.

Patogeneza in etiologija:

Točna patogeneza perioralnega dermatitisa še ni poznana. Dejavnik tveganja za nastanek dermatitisa je dolgotrajna uporaba kortikosteroidov. Značilno je, da je pri pacientih s perioralnim dermatitisom pogosta topikalna uporaba kortikosteroidov pred nastankom prvih kliničnih znakov. Kortikosteroidi sicer izboljšajo klinično sliko, vendar lahko pride do »rebound« fenomena po prenehanju uporabe zdravila. Natančno kako in zakaj pa topikalni steroidi povzročijo nastanek PD še ni poznano. Možno je, da je vzrok v neposrednem vplivu steroidov na pilosebacealno enoto ali v spremembi folikularne mikroflore. Druga hipoteza o vplivu topikalnih kortikosteroidov na nastanek PD pa je ta, da samo delovanje kortikosteroidov ne izzove nastanka, ampak je problematična samo okluzivnost (“mastnost”) kortikosteroidnega pripravka.

Ostali možni vzroki za nastanek PD so: mikroorganizmi (demodex spp., candida albicans, fusiform bacteria), zobna pasta s fluoridom, kozmetika, kreme z SPF, zobne zalivke, žvečilni gumiji. Skupina dejavnikov, ki potencialno vpliva na PD so hormoni (menstruacijski cikel, kontracepcijske tabletke, nosečnost), nepravilna kožna bariera, sistemski kortikosteroidi pri presaditvi ledvic, Chronova bolezen. Omenjeni vzroki pa niso še v celoti potrjeni.

Najverjetneje gre za kombinacijo genetike, okolja in odzivov na različne dražljaje.

Histopatologija:

Histopatološki pregled pogosto pokaže nespecifično vnetje z infiltracijo perifolikularnih in perivaskularnih limfohistiocitov. Včasih se najdejo tudi perifolikularni sakroidom podobne granule in limfocitna infiltracija. 

Klinična prezentacija:

Klinično se PD kaže kot eritematozne papule in/ali pustule v perioralnem predelu = rdeče bunkice, včasih z “gnojnim” čepkom ki spominjajo na akne. Za razliko od aken (vulgaris), komedoni (ogrci) niso prisotni. Vermilion predel (ob robu ustnic) ni prizadet. Erietmatozne papule in pustule so lahko prisotne tudi po bradi, perinasalno in perioralno. Na žariščih je pogosto prisoten tudi difuzen eritem in vidno luščenje kože. Pruritis naj ne bi bil prisoten, lahko pa je včasih prisoten pekoč občutek.

Zdravljenje PD: 

Brez zdravljenja lahko PD traja od nekaj mesecov pa do nekaj let. Ob pravilni izbiri oralnega ali topikalnega zdravila pa izzveni po 6-10 tednih. V nekaterih primerih lahko PD izzveni brez zdravljenja, z izogibanjem kortikosteroidov, krem, ličil in »belilnih« zobnih past. (8)

Obstaja več različnih oblik zdravljenja PD, vendar ne poznamo še nobenega zdravila, ki bi bolezen popolnoma ozdravil. Najprej je preko anamneze pomembno določiti, ali so morda prisotni kateri sprožilni dejavniki (npr. Uporaba kortikosteroidov). Učinkovitost oralnega zdravljenja s tetraciklinom je v sklopu študij najbolje dokazana, vendar uporaba ni primerna za otroke mlajše od 8 let.  Sistemska uporaba tetraciklina in doksiciklin/minociklina je primerna nad 8 letom starosti, medtem ko se sistemsko eritromicin lahko uporablja pri vseh starostih. Obe starostne skupine pa lahko zdravijo s sledečimi topikalnimi zdravili: steroidi, eritromicin, azelaična kislina, adapalene, žveplo, klindamicin,.. Mehanizem delovanja zdravil ni pri vseh popolnoma poznan, večini pa je skupno protivnetno delovanje.

Nega kože s PD:

Pri perioralnem dermatitisu je okrnjena bariera kože, zato je ključnega pomena izbira pravih izdelkov, ki bariere ne še dodatno slabšajo ampak pripomorejo k boljšim bariernim lastnostim kože. Povišana izguba vode v koži je prisotna običajno na področju celotnega obraza. Najprej je potrebno opustiti vse dosedajšnje čistilne izdelke, adstringente, in karkšnekoli pilinge. UV zaščita je zaželjena, vendar mora biti izbrana s strani dermatologa, saj ocenjujejo da nekatere vrste UV zaščitnih sestavin lahko povzročijo nastanek PD. Tako kožo je potrebno negovati z blagim čistilnim izdelkom in ne okluzivnim vlažilnim izdelkom, saj pretirano okluzivne kreme ali pudri lahko pripomorejo k nastanku ali poslabšanju stanja. Zaželjene so tudi protivnetne sestavine, uporaba pilingov pa je odsvetovana.