Rozacea
Rozacea je pogosta kronična vnetna bolezen, ki prizadeane kožo na obrazu. Za rozaceo so značilne eritem (rdečica), teleangiektazije, papule (“bunkice”), pustule, edem (oteklina) ali kombinacija teh znakov. Večina lezij se načeloma nahajaja na centralnem delu obraza - ličnice ob nosu, nos, brada in čelo. Značilna je rdečica (»flushing«, ne gre za »blushing« - zardevanje), pogosti simptomi so zbadanje, bolečina ali pekoč občutek. (1)
Najpogostejša značilnost vseh podtipov je reverzibilni (prehodni) ali ireverzibilni (stalni) eritem. Perilezijski eritem okrog papul in pustul nastane zaradi daljše vazodilatacije in prehajanja plazme v okoljno tkivo (to povzroči vnetni infiltrat). Prehodni eritem je neodvisen od papul in pustul, povzočijo ga sprožitveni dejavniki. (2,3)
Za diagnozo rozaceje je potrebna vsaj 1 ena primarna značilnost: obliv rdečice (»flushing«, prehodni eritem), ireverzibilni eritem na značilnih področjih obraza, papule in pustule, teleangiektazije. Sekundarne značilnosti so pogosto prisotne poleg primarnih, lahko pa se pojavljajo samostojno: zbadanje in pekoč občutek, občutek suhe kože z vidnimi luskami, edem, spremembe na očeh (blefaritis, »suhe oči«, fotosenzitivnost), prisotnost rdečice na bolj perifernih področjih (lasišče, ušesa) in fimatozne spremembe. (2)
Klinično se razdeli v 4 štiri kategorije, podtipe:
eritematoteleangiektatičnatazijska (ETR): prisotna je rdečica in telenagiektazije
papulopustuloznaarna (PPR): prisotne so še papule ali pustule (bunkice-izgledajo kot mozolji),
okularna (OR) : očesna
fimatozna (PhR)
Pri eni osebi je lahko izraženih več podtipov. Najpogostejša sta ETR in PPR. (1,2,3)
Patofiziološki mehanizmi podtipov rozacee še niso dobro pojasnjeni, vendar ocenjujejo, da imajo imunološke spremembe v prirojenem in pridobljenem imunskem sistemu in nevrovaskularna disregulacija pomembno vlogo pri nastanku in okrepitvi klinične manifestacije rozacee. (1,2,3)
Koža je pomemben organ za ohranjanje homeostaze prirojene imunosti, predstavlja obrambo telesa pred vdorom patogenov. Poleg fizične bariere, pregrade je prirojeni imunski sistem reguliran tudi preko drugih faktorjev, na primer antimikrobnih peptidov (AMP) in receptorjev, ki prepoznavajo vzorce (pattern recognition receptors, PRR). Številni raziskovalci so opazili razlike v prirojenem imunskem sistemu pri pacientih z rozaceo. Nenormalnosti v prirojenem imunskem sistemu lahko povečajo občutljivost kože na zunanje dejavnike, kar lahko predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku ali poslabšanju rozacee. Zadnje raziskave ugotavljajo morebitne nepravilnosti tudi v pridobljeni imunosti, kar lahko prispeva k večjemu vnetnemu odzivu pri rozaceji. Današnje razumevanje rozacee vključuje tudi dejavnike kot so: genetska predispozicija in potencialna povezava z drugimi kroničnimi boleznimi. Med sprožilne dejavnike spadajo: kolonizacija s pršico Demodex, mikrobi, UV sevanje, toplota in stres. (1)
Zaenkrat velja mnenje, da ni enotnega prevladujočega mehanizma, prisotnih je več mehanizmov in njihova izraženost variira od primera do primera. Ta variacija v izraženosti mehanizmov vpliva na razlike v klinični prezentaciji bolezni. Pacienti pogosto poročajo, da so se prve težave začele s prisotnostjo prehodne rdečice, kateri je sledil trajni eritem.
Eritem pri rozacei in pri zardevanju pa imata drugačen patomehanizem. Zardevanje je prehodno in ni posledica vnetja, lahko pa se neodvisno pojavlja pri pacientih z rozaceo. (2)
Ocenjujejo, da se vaskularne spremembe pri dovzetnih ljudeh pojavijo zaradi določenih okoljskih ali življenjskih dejavnikov (izpostavljenost UV žarkom, športna aktivnost, pekoča hrana, alkohol, temperaturne spremembe okolja). Rdečica pri rozacei ima histološko gledano podobne značilnosti kot vnetje ob stiku z kapsaicinom (v čiliju): prisotna je dalj časa trajajoča vazodilatacija, edem v papilarnem dermisu in infiltracija levkocitov.
Do sedaj so raziskovalci ugotovili povečano izraženost genov, ki vplivajo na vazoregulacijo in nevrogeno vnetje pri vseh podtipih rozacee. Povečana izraženost genov vodi v večjo sintezo določenih proteinov.
Potencialno pomemben dejavnik pri patogenezi je tudi oslabljena barierna fukncija povrhnjice. Povečana prepustnost povrhnjice je povezana s povečanim imunskim odzivom pri rozacei. Možno je, da se imunski odziv aktivira kot odziv na nepravilno bariero. (2)
Smernice nege kože z rozaceo:
Ker sta oslabljena bariera in povišana izguba vode značilna pri osebah z rozaceo in olajšana penetracija tujih snovi dodatno spodbuja povečanje imunskega odziva, je pri rozacei ključnega pomena ohranjanje dobrih bariernih lastnosti SC. Zato je najboljša uporaba blagih čistilnih izdelkov in redna uporaba ne pretirano okluzivnih vlažilnih izdelkov. (4) Med blage čistilne izdelke spadajo sintetična mila s koži prilagojenim pH, ki ne vsebujejo anionskih PAS (npr. SLS – natrijev lauril sulfat), vsebujejo dolgoverižne PAS (npr. sladkorni tenzidi, za razliko od dolgoverižnih PAS ne reagirajo s kožnimi proteini) in tudi vlažilne/emolientne sestavine.
Redna uporaba izdelka s SPF je tudi zaželena, saj UV žarki preko povečanja količin prostih radikalov in spodbujanja vnetja negativno vplivajo na rozaceo. Poleg tega lahko uporaba zaščitnega faktorja pripomore k manjši tvorbi vitamina D, ki vzpodbuja tvorbo katelicidinov.
Zaželjena je uporaba izdelkov, ki ne vsebujejo potencialno dražečih sestavin/aditivov, saj ima koža slabšo bariero, bolj odzivne proste končiče in je bolj občutljiva na določene sestavine in zunanje dejavnike. Zato se je smiselno izogibati pretirani uborabi dišav, konzervansov, eteričnih olj, alkohola, barvil, ipd.
Zaradi povečane količine ROS je smiselen dodatek sestavin z antioksidativnim delovanjem (pripravki z vitaminom C so potencialno učinkoviti) in pa sestavin s protivnetnim delovanjem, ki ne smejo biti dražače.
Izboljšanje lahko dosežemo tudi z izogibanjem sprožilnih dejavnikov:
Ekstremne vremenske razmere (vročina/mraz, veter)
Vroče kopeli, savne, vroča hrana in pijača
Pikantna in močno začinjena hrana
Alkohol
Intenzivna telesna aktivnost
Izpostavljenost soncu
VIRI:
Y. Woo, J. Hong Lin, D. Ho Cho, H. Park, »Rosacea: Molecular Mechanisms and Management of a Chronic Cutaneous Inflammatory Condition« . International Journal of Molecular Sciences, 17, 1-23 (2016)
M. Steinoff, M. Schmelz, J. Schauber, »Facial Erythema of Rosacea – Aetiology, Different Pathophysiologies and Treatment OptionsS.” Acta Derm Venereol, 96, 579-586 (2016)
G. Micali, P.A. Gerber, F. Lacarrubba, G. Schafer, “Improving Treatment of Erythematotelangiectatic Rosacea with Laser and/or Topical Therapy Through Enhanced Discrimination of its Clinical Features”. J Clin Aesthet Dermatol, 7, 30-39 (2016)
J. Rosso, D. Thiboutot, R. Gallo, G. Webster, E. Tanghetti, L. F. Eichenfield, L. Stein-Gold, D. Berson, A. Zaenglein, “Consensus Recommendations From the American Acne & Rosacea Society on the Management of Rosacea, Part 1: A Status Report on the Disease State, General Measures, and Adjunctive Skin Care”. Cutis, 92, 234-240 (2013)
M.Dalton, “Advances in Rosacea Treatments”. The Dermatologist, 9, (2011)
B.E. Elewski, A.B. Fleischer, D.M. Pariser, “ A comparison of 15% azelaic acid gel and 0.75% metronidazole gel in the topical treatment of papulopustular rosacea”. Arch Dermatol., 129, 1444-1450 (2003)
T. Tempark, T.A. Shwayder, “Perioral Dermatitis: A Review of the Condition with Special Attention to Treatment Options”. Am J Clin Dermatol, 15, 101-113 (2014)
S.G. Vanderweil, N.A. Levin, “ Perioral dermatitis: It’s not every rash that occurs around the mouth”. Dermatology nursing, 21, 317-320 (2009)
J.Q.Del Rosso, “Management of papulopustular Rosacea and perioral dermatitis with emphasis on latrogenic causation or exacerbation of inflammatory facial dermatoses of doxycdyclin-modified release4 40mg capsule once daily in combination with properly selected skin care as and effective therapeutic approach”. The journal of clinical and aesthetic dermatology, 4, 20-30 (2011)
R. Malik, C.J. Quirk, “Topical aplications and perioral dermatitis”. Australasian journal of dermatology, 41, 34-38 (2000)