Kajenje in koža
Tobačni dim je sestavljen iz trdne faze delcev, ki vključuje alkaloid, nikotin in hlapne plinske faze. Inhaliran nikotin posnema nikotinski acetilholin in se v telesu veže na nikotinske receptorje. Ta vezava posledično povzroči povišan srčni utrip, budnost, hitrejši odzivni čas ter spodbudi izločanje dopamina. Obstaja veliko poznanih negativnih posledic kajenja, škodljivost kajenja pa se izraža tudi na koži. Na kožo lahko kajenje in tobačni dim delujeta neposredno na epidermis in indirektno preko krvnega obtoka na dermis. (1)
Kadilci imajo pogosto spremembe na koži in sluznici. Prisotno je lahko rumeno obarvanje nohtov in brkov. Obraz kadilca ima običajno bolj izrazite gube, koščen obraz, prisotna je atrofija kože in sivkast videz kože. Študije kažejo, da redno kajenje zmanjša prekrvavljenost in poveča koncentracijo hemoglobina v krvi, kar povzroči sivkat videz kože. (1,3)
Premikanje ustnic s kontrakcijo obraznih mišic med kajenjem in mežikanje oči zaradi dražečega dima lahko vplivata na nastanek gub okoli ustnic in okoli oči. Poleg tega pa k staranju pripomorejo tudi same spremembe v dermisu: pride do akumulacije elastoznega materiala, zmanjšane sinteze kolagena in povečano delovanje snovi, ki kolagen razgrajujejo. (2) Kot pri elastozi povzročeni z UV sevanjem pa večja količina elastinskih vlaken ni zaradi povečane sinteze ampak zaradi degradacije. (5)
Direktni kontakt cigaretnega dima z epidermisom povzroči nižjo vrednost vode v povrhnjici in izzove blago vnetje. Povzroči večjo količino prostih radikalov in slabšo dejavnost naravnih mehanizmov obrambe celic pred njimi, kar lahko vodi v akumulacijo poškodb. Prav tako zmanjša sintezo kolagena tipa I in III ter poveča njuno razgradnjo ter zavira angiogenezo. Dim povzroči vazokonstrikcijo in že nekaj minut po inhalaciji zmanjša periferni pretok za 30-40% (1,7)
Kajenje povzroči povečano količino prostih radikalov in to naj bi bil glaven krivec za povzročeno škodo. Kemikalije v cigaretnem dimu so fotosenzibilizatorji in se absorbirajo v celice kože, kar povzroči povečane količine prostih radikalov. Poleg tega pa kemikalije (nitric oxide, carbon monoxide, tars, phenols, nicotine,..) povzročajo druge posledice: (4)
Dušikov oksid (nitric oxide) sodeluje pri regulaciji arterijske togosti in ob povečani količini NO se arterijska togost (stiffness) poveča, kar vpliva na pretok krvi skozi žile.
Ogljikov monoksid (CO) vstopi v krvni obtok in se veže s hemoglobinom, kar zmanjša količino vezanega kisika. To pomeni, da pride manj kisika do tkiv in organov. V koži zmanjšan pretok krvi zaradi dušikovega oksida skupaj z manjšo dostavo kisika zaradi vezave CO vodi v nižjo metabolno aktivnost celic, kar pripomore k pospešenemu nastanku gub, saj mitohondriji s premajhno količino kisika ne delujejo optimalno ter posledično tudi funkcije celice niso optimalne. Kajenje in tobačni dim tako promovirata hipoksijo tkiv. (4)
Kajenje tako vpliva na delovanje epidermisa in dermisa. V epidermisu zaradi nižje vrednosti vode in blagega vnetja lahko povzroči nastanek suhe kože, v dermisu pa iz kozmetičnega vidika pospešeno staranje kože , nastanek gub in sivkast videz kože. Do teh sprememb pride pa zaradi povečane količine prostih radikalov, degradacije elastina in povečane količine hemoglobina, slabšega pretoka krvi skozi žile in nižjo dostavo kisika .
Zaradi omenjenih vplivov kajenja na delovanje kože je ena izmed posledic tudi slabše celjenje ran. Aktivnost, migracija in proliferacija fibroblastov je ob prisotnosti nikotina močno zmanjšana. Zaradi slabše migracije fibroblastov na mesto poškodbe (rane) je čas celjenja povečan, prav tako pa zmanjšana migracija lahko vodi v nastanek fibroznega tkiva in hipertrofične brazgotine, saj se fibroblasti akumulirajo ob robu rane in niso pravilno, enakomerno razporejeni. Na slabše in počasnejše celjenje ran pa vpliva tudi slabši imunski odgovor. Zaradi slabše prekrvavitve tkiva, nepravilnega delovanja fibroblastov in slabšega imunskega odgovora na prisotnost tujkov, kajenje poveča verjetnost postoperacijskih infekcij. Celice nekadilca in kadilca enako odreagirajo na prisotnost nikotina, vendar se celice nekadilca prej opomorejo in vrnejo v prvotno stanje, kar pri kadilcih nakazuje na kronično poškodbo mikrocirkulacije. Zaradi slabšega celjenja in počasnega okrevanja celic je potrebno pred večjimi posegi (na primer globokimi pilingi) prenehati s kajenjem 6 mesecev pred posegom. (6)
Splošne smernice nege kadilske kože:
Spodbujanje mikrocirkulacije
Spodbujanje sinteze kolagena in elastina
Izdelki, ki vsebujejo dobre antioksidante
Uporaba izdelka z UV zaščito
Uporaba Inhibitorjev nevrotransmiterjev
VIRI
Arisa Ortiz, Sergei A. Grando, »Smoking and the skin«. International Journal of Dermatology, 51, 250–262 (2012)
Miranda A. Farage, Kenneth W. Miller, Howard I. Maibach, «Textbook of Aging Skin«, 447, (2010)
T. Ishiwata , K. Seyama , T. Hirao , K. Shimada , Y. Morio , K. Miura, A. Kume , H. Takagi, K. Takahashi, »Improvement in skin color achieved by smoking cessation«. International Journal of Cosmetic Science. 35(2), 191-5 (2013)
Guo-Biao Fan, Pei-Lan Wu, Xue-Min Wang. »Changes of oxygen content in facial skin before and after cigarette smoking«. Skin Research and Technology, 4, 511–515 (2012)
M. Just, M. Ribera, E. Monso, J.C. Lorenzo, C. Ferra´ndiz. »Effect of smoking on skin elastic fibres: morphometric and immunohistochemical analysis«. The British Journal of Dermatology. 156(1), 85-91 (2007)
Anatoli Freiman, Garrett Bird, Andrei I. Metelitsa, Benjamin Barankin, Gilles J. Lauzon. »Cutaneous Effects of Smoking«. Journal of Cutaneous Medicine and Surgery, 8, 415-423 (2014)
http://emedicine.medscape.com/article/1075039-overview#aw2aab6b3