Koža kot nevroendokrini organ
Koža ima ključno vlogo pri ščitenju telesa pred dehidracijo, mehanskimi poškodbami in vdorom mikrobov. Kot največji organ telesa ima pa tudi pomembno periferno nevro-endokrino imunsko vlogo in je tesno povezana z endokrinim sistemom ter pripomore k ohranjanju periferne hormonske homeostaze. (1)
Vedno več je dokazov, ki potrjujejo, da koža deluje kot periferni nevroendokrini organ. Nevroendokrina aktivnost kože pa ni samo odvisna od centralne regulacije telesa (ki regulira klasično hormonsko izločanje) ampak ima tudi sama lokalne kožne faktorje, ki izločajo hormone in ohranjajo homeostazo. (2)
V kožnih celicah se izvaja sinteza hormonov, nevrotransmiterjev, nevropeptidov in receptorjev. Hormone in nevrotransmiterje proizvajajo celice epidermisa, dermisa in celice kožnih priveskov ali pa jih sprostijo kožni živčni končiči. Ta sinteza je pomembna za celično komunikacijo, uravnava termoregulacijo, vpliva na epidermalno bariero in sodeluje pri zaščiti pred mikrobi. (2)
Te aktivnosti se lahko delijo na kožne nevroendokrine osi: (2)
Kožna HPA os (kožni ekvivalent hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, ki neodvisno od centralnega odgovora regulira lokalni odgovor kože na stres):
Odgovor sistemskega stresa regulira HPA os s sintezo CRH (corticotropin-releasing hormone) kar vodi v sintezo in sekrecijo kortizola. Koža je tudi sama sposobna sintetizirati omenjene nevropeptide – na primer zaradi vpliva eksogenih dejavnikov, kot je UV sevanje. Lokalno izločanje CRH ima vpliv na pigmentacijo kože, imunski odziv ter epidermalni in dermalni sistem.
Steroidogeneza:
Koža je sposobna tako metabolizma kot sinteze androgenih in estrogenih hormonov ter ima sposobnost vezave (receptorji) za omenjene steroidne hormone. Pri post-menopavznih ženskah je koža (adipociti) glavni organ za sintezo estrogenih hormonov za sistemsko uporabo. Prav tako je koža sposobna sintetizirati kortikosteroide.
Secosteroidogeneza (vrsta steroidov, mednje spada vitamin D)
Serotoninski/melatoninski sistem
Os Hipotalamus-hipofiza-ščitnica
Koža ki je pod stresom, lahko na lokalni ali sistemski ravni proizvede primeren odziv. Ta odziv je namenjen preprečevanju negativnega okoljskega vpliva ali pa pripomore k ohranjanju homeostaze.
Komunikacija med kožo, endokrinim sistemom, imunskim sistemom, centralnim živčnim sistemom in ostalimi notranjimi organi nakazuje na to, da ima tudi koža vpliv na ohranjanje sistemske, globalne homeostaze in ne samo lokalne. (2)
Viri:
Dario Antonini, Annarita Sibilio, Monica Dentice and Caterina Missero, »An intimate relationship between thyroid hormone and skin: regulation of gene expression«. Front. Endocrinol, 4:104, ( 2013)