Komedogenost izdelkov

Komedogenost: povzročanje komedonov (ogrcev) ali drugih vrst aken.

Fraza »acne cosmetica« izvira iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, opisuje pa povezavo med uporabo kozmetičnih izdelkov in nastankom aken. Nekatere sestavine lahko delujejo komedogeno – vplivajo na keratinocite v izvodilu pilosebacealne enote (PSE) in povzročijo nastanek komedonov. Za testiranje komedogenosti so začeli uporabljati kožo na zajčjih ušesih, vendar ta ni ekvivalentna človeški koži, zato komedogenost na zajčjih ušesih ne nujno pomeni komedogenosti pri ljudeh. To so tudi ugotovili s primerjavo rezultatov komedogenosti, ko so opazili, da je prvotno mnenje komedogenosti sestavin na podlagi testov na živalih manjše od dejanske komedogenosti na ljudeh. Trenutno velja stališče, da v primeru, da test na živalih ne pokaže komedogenosti, je tudi na ljudeh verjetno nekomedogen. Uporablja pa se lestvica 0–5. V primeru, da je vrednost komedogenosti na živalih 0 do vključno 2, je najverjetneje na ljudeh ta sestavina nekomedogena.

Primer sestavine, ki je zaradi testov na živalih pridobila sloves komedogene sestavine, je mineralno olje. Po novejših stališčih mineralno olje na človeški koži ne deluje komedogeno (42). Ker pa obstaja veliko sestavin, ki imajo sloves komedogenosti, in je težko slediti študijam za vsako posamično sestavino, je najbolj varna izbira izdelka, na katerem piše,

da je testiran za nekomedogenost. To pa tudi zato, ker so lahko izdelki, kljub temu, da vsebujejo komedogene sestavine, v obliki končnega produkta nekomedogeni.

Točnejši pokazatelj komedogenosti izdelka ni nujno pregled sestavin (in analiza komedogenosti vsake posamične), ampak test končnega izdelka, saj se rezultati lahko razlikujejo.

Viri:
(1) J. DiNardo, »Is mineral oil comedogenic?«. Journal of Cosmetic Dermatology, 4, 2–3

(2005).

(2) Z. Draelos, J. DiNardo. »A re-evaluation of the comedogenicity concept«. Journal of the

American Academy of Dermatology, 54, 507–512 (2006).