Pilosebacealna enota - “pora”
Pilosebacealna enota je sestavljena iz dlačnega folikla in sebacealne žleze. Njenemu izvodilu večkrat laično rečemo kar “pora”.
Sebacealna žleza spada med kožne priveske, najdemo jih po koži celega telesa, z izjemo neporaščenih predelov dlani in podplati. Žleze so pogostejše na obrazu, vratu, prsih in hrbtu (1, 2, 4). Spada med holokrine žleze, kar pomeni, da njena sekrecija nastaja s popolnim razpadom celic žleze (sebocitov). Torej večja proliferacija sebocitov pomeni večjo proizvodnjo sebuma (5). Je del pilosebacealne enote, njen izloček (sebum) pa se izteka v dlačni folikel in iz njega na površino kože (2). Žleze so lahko izrazitejše ob rojstvu zaradi vpliva materinih hormonov, nato pa atrofirajo in se vse do pubertete ne povečajo. Povečanje žleze in s tem njene sekrecije je v puberteti pod vplivom androgenih hormonov, nanjo pa vplivajo še rastni faktorji in ščitnični hormoni (2).
Lipidi, ki sestavljajo sebum (4):
- 57,5 % trigliceridi,
- 26 % estrski voski,
- 12 % skvalen,
- 3 % estri holesterola,
- 1,5 % holesterol.
Hormoni so snovi, ki jih proizvajajo in izločajo celice z namenom, da izzovejo odziv drugih celic.
Hormonsko delovanje je glede na tarčno celico razdeljeno v 5 kategorij (6):
endokrino: tarčne celice so oddaljene, hormoni jih dosežejo preko krvi;
parakrino: tarčne celice so v bližini celice, ki hormon proizvaja;
jukstakrino: tarčne celice so direktno povezane s celico, ki hormon proizvaja;
avtokrino: tarčna celica je celica, ki hormon proizvaja. Hormon se izloči v intercelularni prostor in se nato vrne nazaj v celico;
intrakrino: tarčna celica je prav tako celica, ki hormon proizvaja, vendar hormon ni izločen v intracelularni prostor (6).
Koža ima ključno vlogo pri ščitenju telesa pred dehidracijo, mehanskimi poškodbami in vdorom mikrobov. Kot največji organ telesa ima pa tudi pomembno periferno nevro-endokrino imunsko vlogo in je tesno povezana z endokrinim sistemom ter pripomore k ohranjanju periferne hormonske homeostaze (7).
Vedno več je dokazov, ki potrjujejo, da koža deluje kot periferni nevroendokrini organ.
Nevroendokrina aktivnost kože pa ni samo odvisna od centralne regulacije telesa (ki regulira klasično hormonsko izločanje), ampak ima tudi sama lokalne kožne faktorje, ki izločajo hormone in ohranjajo homeostazo (7).
V koži je pilosebacealna enota glavni proizvajalec hormonov. Lahko sintetizira različne aminokisline, oligopeptide, polipeptide in proteine, glikoproteine, lipidne in fosfolipidne hormone in retinoide, ki lahko delujejo po parakrinem, avtokrinem in intrakrinem mehanizmu delovanja. Sebacealna žleza ima namreč vse potrebne encime za sintezo spolnih hormonov in njihov metabolizem. Androgene lahko sintetizira de novo iz holesterola, ali pa pretvori lokalne šibkejše androgene v močnejše. Prav tako obstaja na PSE več različnih hormonskih receptorjev, na katere se lahko vežejo in izzovejo reakcijo hormoni drugih endokrinih organov
Viri:
R. Graham-Brown, T. Burns, »Structure and function of the skin, hair and nails« v
»Lecture notes: Dermatology«, 10th ed. (Wiley Blackwell, Chicester, 2011), pogl. 1,
str.1-10.
P. Singh, V. Sihorkar, V. Jaitely, P. Kanaujia, S. Vyas, »Pilosebaceous unit: anatomical
considerations and drug delivery opportunies«. Indian Journal of Pharmacology, 32,
269–281 (2000).
I. Kurokawa, F. Danby, Q. Ju, X. Wang, L. Xiang, L. Xia, W. Chen, I. Nagy, M. Picardo,
D. Suh, R. Ganceviciene, S. Schagen, F. Tsatsou, C. Zouboulis, »New developments in
our understanding of acne pathogenesis and treatment«. Experimental Dermatology, 18,
821–832 (2009).
W. Chencorresponding, C. Zouboulis, »Hormones and the pilosebaceous unit«.
Dermatoendocrinol., 1, 81–86 (2009).
D. Antonini, A. Sibilio, M. Dentice, C. Missero, »An intimate relationship between thyroid
hormone and skin: regulation of gene expression«. Front. Endocrinol, 4, 1-9 (2013).