Nega aknaste kože
Primerna domača nega kože lahko pripomore k izboljšanju stanja aknaste kože (1, 2). Uspešna nega aknaste kože mora biti zastavljena tako, da deluje na čim več faktorjev, ki vplivajo na nastanek aken.
Zato je priporočljivo, da izdelki vsebujejo sestavine (3):
- s keratolitičnim delovanjem, ki povzročajo mikroeksfoliacijo in s tem pripomorejo k odpiranju izvodil PSE ter olajšajo odtekanje sebuma na površino kože;
- z antiseboroičnim delovanjem, ki regulirajo produkcijo in izločanje sebuma;
- z antimikrobnim in protivnetnim delovanjem, ki omejujejo proliferacijo P. acnes in zmanjšujejo vnetje (to namreč tudi pripomore k zapiranju izvodil PSE) (3).
Pomembne so tudi sestavine z vlažilnim delovanjem, saj izsušenost stratum corneuma (zgornja plast povrhnjice) lahko ovira deskvamacijo in s tem promovira zaprtje izvodila. Zelo so zaželjene tudi sestavine, ki regulirajo obnavljanje epidermisa (3).
1) Čistilni izdelki
Namen čistilnih izdelkov je odstranitev sebuma, umazanije, bakterij in odmrlih celic s površine kože. To naj bi omogočilo boljšo penetracijo drugih aktivnih učinkovin. Prvotna oblika čistilnega izdelka je bilo klasično milo – gre za sol, ki nastane z reakcijo med natrijevim/kalijevim hidroksidom in maščobno kislino ter ima pH 9–10, kar je veliko bolj bazično kot pH površine kože. Dnevna uporaba mila poškoduje permeabilnost bariere, kar vodi v nadaljne poškodbe intercelularnih lidpidnih dvoslojev in proteinov (tudi encimov), to pa vodi v slabšo regulacijo TEWLa in hidratacijo SC, ki sta potrebna za normalno deskvamacijo. Mila niso priporočljiva, saj ta kožo preveč izsušujejo. Umivanje kože s klasičnim milom lahko zviša pH površine kože od 1,5 do 2 enot tudi od 4 do 8 ur po umivanju. Sprememba v pH površine kože oziroma dvig pH pa omogoča boljše razmere za razrast nekaterih bakterij.
Najbolj primerni naj bi bili »soap-free« čistilni izdelki – sindeti, ki temeljijo na blagih surfaktantih (npr. neionskih), katerim so lahko dodane proste maščobne kisline ali druge komponente, ki skušajo zmanjšati izgubo medceličnih lipidov. Povprečen pH sindet čistil naj bi bil približno 5,5, kar pomeni, da ne vpliva na spremembo pH površine kože. Prepogosto umivanje ni zaželjeno, saj to iritira kožo in lahko stanje aken še poslabša.
Čistilnim izdelkom so lahko dodane še sestavine s keratolitičnim delovanjem (npr. salicilna kislina) in antimikrobnim, protivnetnim delovanjem. Čistilne izdelke je vedno potrebno sprati z vodo, ne samo s tonikom ali losjonom (1, 2, 4).
Zadnja leta postajajo vse bolj popularne čistilne ščetke. Začetne študije nakazujejo na njihovo dobro učinkovitost. Pomembno je da ščetke niso pregrobe, in da takega čiščenja ne izvajamo prepogosto glede na naše stanje kože. (5)
2) Kreme/Vlažilni izdelki
Uporaba nekomedogenih vlažilnih izdelkov se priporoča. Za aknasto kožo so primerne »oil- free« ali O/V emulzije. Prav tako je zaželjena uporaba kreme s SPF zaščito pred soncem, saj lahko nekatere aktivne učinkovine, ki se uporabljajo pri aknasti koži, povzročajo fotosenzitivnost. Okluzivna, V/O oblika pudrov lahko povzroči nastanek kozmetičnih aken, zato se priporočajo »oil-free« pudri, kjer se klasična olja zamenjajo z derivati silikona, kot so cyclometissue ali dimethicone (1, 2).
V kremi so pogosto dodane AHA in/ali BHA kisline v različnih koncentracijah. Uporaba takih sestavin v kremi je za aknasto kožo zaželjena.
Pogosto uporabljene sestavine v kozmetičnih izdelkih:
- benzoil peroksid (v EU dovoljen samo za uporabo umetnih nohtov – do 0,7 %),
- hidroksi kisline (alfa in beta),
- olje čajevca (brez omejitev),
- retinol (brez omejitve – retinoidi, ki se uporabljajo v topikalnem zdravljenju niso
dovoljeni),
- cink,
- žveplo,
- nikotinamid/niacinamid.
Hidroksi kisline: razdeljene so v dve večji skupini – α-hidroksi kisline (AHA) and β-hidroksi kisline. Tako AHA kot BHA se pogosto uporabljajo v kozmetičnih izdelkih, vendar se po delovanju nekoliko razlikujejo. AHA kisline so vodotopne, mednje štejemo glikolno in mlečno kislino. Edina BHA kislina, ki se uporablja v kozmetične ali dermatološke namene, je salicilna kislina, ta je lipofilna. Po evropski zakonodaji tako glikolna kot mlečna nista koncentracijsko omejeni v kozmetičnih izdelkih, salicilna kislina pa ima omejitev do 3 % v izdelkih za lase (ki se spirajo) in do 2 % v ostalih kozmetičnih izdelkih (4).
Točen mehanizem delovanja AHA ni še popolnoma pojasnjen. Promovirajo pa epidermolizo, tanjšajo SC, razpršijo melanin v bazalni plasti in povečajo sintezo kolagena v dermisu. 6-mesečna uporaba 25 % glikolne kisline ima lahko do 25 % povečano debelino epidermisa in dermisa. AHA kisline delujejo kot eksfolianti, ki prekinejo povezavo korneocitov v zgornjih delih SC, tako da ovirajo tvorbo ionskih vezi. Tako AHA promovirajo individualno deskvamacijo korneocita, kar vodi v mehkejšo površino kože in manj vidnega luščenja, zmanjšanje folikularne hiperkeratoze pa lahko pripomore k izboljšanju stanja aknaste kože (4).
Salicilna kislina je zelo pogosta v kozmetičnih izdelkih zaradi desmolitičnega delovanja, saj s tem promovira individualno korneocitsko deskvamacijo, hkrati pa ima komedolitičen učinek. Njeno delovanje (rahlanje povezav med korneociti) poteka preko solubilizacije intercelularnih lipidov. Salicilna kislina naj bi imela vpliv tudi na celične membrane, in sicer na fosfolipide. Povzroči zmanjšano interakcijo med lipofilnimi glavami. Ker je lipofilna, pa tudi lažje prodira v izvodilo PSE. Poleg tega izkazuje tudi protivnetno delovanje, kar je pri izboljševanju stanja aknaste kože zaželjeno. Koncentracije salicilne kisline variirajo od 0,5 do 10 %, vendar se v kozmetičnih izdelkih pojavlja do največ 2 % koncentracije, najpogosteje v obliki čistilnih izdelkov za aknasto kožo. Perkutana absorpcija salicilne kislina je v primerjavi z drugimi topikalnimi snovmi precej dobra, zato je uporaba salicilne kisline na večjem predelu telesa zaradi sistemske toksičnosti odsvetovana. V koncentraciji 2 % ali več lahko povzroči lokalno luščenje kože in neprijeten občutek (7-10).
Zadnje čase se vse pogosteje uporablja novo oblik alfa hidroksi kislin - PHA. PHA delujejo podobno kot AHA, vendar povzročajo manj iritacij. Primer PHA kisline je laktobionska kislina. (6)
Olje čajevca
Olje čajevca se uporablja že približno 70 let v medicinske namene zaradi širokega antimikrobnega in antiglivičnega delovanja. Aktivna učinkovina v olju je terpinen-4-ol. Nekatere študije podpirajo mnenje, da olje čajevca deluje tudi protivnetno, preko supresije na produkcijo proinflamatornih mediatorjev. Kljub temu, da v študijah izkazuje učinek na izboljšanje aken, pa je v primerjavi z drugimi učinkovinami (npr. benzoil peroksid) slabši. Prav tako lahko povzroča alergijski kontaktni dermatitis (4).
Retinol
Retinoidi so biološko aktivna skupina spojin, ki izvirajo iz vitamina A. Obstajajo v obliki naravnih ali sintetičnih derivatov. Vsi retinoidi v kozmetičnih izdelkih niso dovoljeni (npr. tretinoid, isotretinoin, adapalene, tazarotene), dovoljena pa je uporaba retinola in njegovih derivatov (npr. retinil palmitat). Retinoidi povečajo celično proliferacijo, vendar hkrati normalizirajo hiperproliferativno stanje epitelija s tem, da stimulirajo diferenciacijo celic. ROL (all-trans-retinol) je dominanten retinoid v cirkulaciji, veže pa se na keratinocite preko dveh receptorjev – RAR in RXR. Z vezavo se aktivira HRE (hormone response elements). Retinoid HRE aktivira gene odgovorne za normalizacijo keratinizacije in zmanjšanje kohezivnosti keratinocitov ter na ta način pripomore k zmanjšanemu nastanku mikrokomedona. Drugi učinki derivatov vitamina A so spremembe v celični proliferaciji in diferenciaciji, vnetju, produkciji sebuma (samo oralna aplikacija). Čeprav ima farmakološko tretinoid močnejše delovanje, je prednost retinola, da povzroča manj iritacij in eritema. Vendar učinkovitost retinola pri izboljšanju stanja aken ni tako dobro preučena, kot je učinkovitost tretinoina. Prav tako sama vsebnost retinola ne nujno pomeni istega učinka v vsakem kozmetičnem izdelku, saj je ta odvisen od koncentracije in formulacije v izdelku (4).
Cink
Vloga cinka pri izboljševanju stanja aken ni še dobro razložena, kljub temu pa se v izdelkih uporablja že iz 70. let prejšnjega stoletja. Znano je, da imajo cinkove soli protivnetno delovanje zaradi inhibicije kemotakse (proces, kjer fagocitne celice privlači okolica vdirajočih patogenov). Prispeval naj bi k zmanjšanemu izločanju interlevkinov, saj cinkove soli lahko nekoliko inhibirajo ekspresijo TLR-2 receptorjev (te aktivira prisotnost P. acnes in posledično pride do izločanja citokinov). Cinkove soli torej zmanjšajo sproščanje vnetnih citokinov, povečajo aktivnost superoxide dismutase, vplivajo na ekspresijo integrinov, inhibirajo TLR-2 in imajo sebo supresivno delovanje. Poleg tega naj bi tudi pospeševale celjenje ran (4, 11).
Nikotinamid
Nikotinamid ali niacinamid je vodotopen derivat vitamina B3. Inhibira sproščanje citokinov in zmanjša ekspresijo IL-8 gena (4).
Topikalna uporaba niacinamida ima stablizacijski učinek na delovanje epidermalne bariere: zmanjša TEWL in izboljša vlažnost SC. Lahko poveča sintezo proteinov in ceramidov, pospeši diferenciacijo keratinocitov, poveča količino NADP (nicotinamide adenine dinucleotide phosphate – pomemben pri obrambi pred ROS). Poleg tega pa je za akne pomembno tudi protivnetno delovanje ob topikalni uporabi. Prav tako naj bi uporaba niacinamida zmanjšala verjetnost nastanka hiperpigmentacij, saj nekoliko inhibira prenos melanosomov od melanocitov proti keratinocitom. Nekatere študije pa celo ocenjujejo, da bi prispeval k zmanjšani sintezi sebuma. V študijah se uporablja tudi kot topikalno zdravljenje. V eni študiji so primerjali učinkovitost 5 % niacinamida z 2 % clindamycinom in rezultati obeh snovi so bili enako dobri
(12-14).
Žveplo
Žveplo lahko izkazuje antimikrobno delovanje, klinični rezultati žvepla pa naj bi delno bili tudi zaradi njegovega keratolitičnega delovanja. Zaradi interakcije med žveplom in keratinociti se ob nanosu na kožo žveplo pretvori v vodikov sulfid, ki naj bi bil odgovoren za razgradnjo keratina. Njegovo keratolitično delovanje označujejo za blago, pomemben pa je tudi zaradi svojega bakteriostatičnega delovanja. Učinkovitost žvepla je večja v kombinaciji z nekaterimi drugimi snovmi, zato ga pogosto kombinirajo s salicilno kislino, benzoil peroksidom in drugimi zdravili.
(4, 7).
Azelaična kislina
Azelaična kislina se za aknasto kožo uporablja tako v obliki zdravila kot v kozmetičnih izdelkih zaradi blagega antibakterijskega (tako in vivo kot in vitro) delovanja in zmanjševanja keratinizacije. Antibakterijsko delovanje poteka preko inhibicije bakterijske sinteze proteinov. Zaradi inhibiranja DNK sinteze deluje antiproliferativno in ima citostatično delovanje na keratinocite. Vpliva tako na začetno kot terminalno diferenciacijo keratinocitov. Uspešna je tudi pri izboljševanju melasme, zmanjša intenziteto melanina in velikost lezij zaradi kompetitivne inhibicije tirozinaze. Stranski učinki topikalne uporabe so lahko srbenje, pekoč občutek, ščemenje, eritem, suha koža in včasih tudi hipopigmentacija (7, 15).
Primer nege aknaste kože*
*nega se razlikuje glede na stanje kože, stanje težav, profesionalne tretmaje in uporabo zdravil! - nege ne izvajajte brez prvotnega posveta in pregleda kože
** za optimalne rezultate je potrebno kombinirati domačo in profesionalno nego kože
Zjutraj:
čiščenje s: SVR Sebiaclear Gel: purifying and exfoliating soap-free cleanse. (vsebuje gluconolactone, mlečno kislino, glicerin)
nanos seruma SVR Sebiaclear serum (vsebuje 14% gluconolactone, 4% niacinamide)
nanos SPF: SVR blur SPF50
Zvečer:
čiščenje s: SVR Sebiaclear Gel
nanos seruma: SVR Sebiaclear serum
nanos kreme: SVR Sebiaclear active (vsebuje 14% gluconolactone, 4% niacinamide)
Viri:
1) K. Raj, A. Bajaj, D. Thappa, S. Rajeev, V. Maya, D. Sandipan, S. Criton, F. Rui, A.
Kanwar, K. Uday, K. Malavika, V. Kuriyipe, L. Koushik, N. Deepak, P. Sudhir, K.
Rajababu, S. Sacchidanand, V. Sharma, T. Jayakar, »Cosmetics and skin care in acne«.
Indian Journal of Dermatology, Venereology & Leprology, 75, 55-66 (2009).
2) F. Poli, »Cosmetics for the acne patient«. European Academy of Dermatology and
Venereology , 16, 68–73 (2002).
3) I. Bartenjev, L. Oremović, M. Rogl Butina, I. Sjerobabski Masnes, A. Bouloc, K. Voda, M.
Širtum, »Topical effectiveness of a cosmetic skincare treatment for acne-prone skin: A
clinical study«. Acta Dermatoven APA, 20, 55–62 (2011).
4) A. Decker, E. Graber, »Over-the-counter Acne Treatments«. The Journal of Clinical and
Aesthetic Dermatology, 5, 32–40 (2012).
5) M.Gold, G. Ablon, A. Andriessen, D. Goldberg, D. Hooper, S. Mandy, “Facial cleansing with a sonic brush—A review of the literature and current recommendations”. J Cosmet Dermatol. 2019;00:1–6
6) A. Kornhauser, S. Coelho,V. Hearing, “Applications of hydroxy acids: classification, mechanisms, and photoactivity”. Clin Cosmet Investig Dermatol. 2010; 3: 135–142.
7) A. Akhavan, S. Bershad. »Topical acne drugs«. American Journal of Clinical
Dermatology, 4, 472–488 (2003).
8) M. Vedamurthy, »Salicylic acid peels«. Indian Journal of Dermatology Venereology &
Leprology, 70, 136–138 (2004).
9) N. Andrew, T. Nakatsui. »Salicylic acid revisited«. International Journal of Dermatology,
37, 335–342 (1998).
10) L. Panicker, V. Sugandhi, K. Mishra, »Interaction of keratolytic drug, salicylic acid with
dipalmitoyl phosphatidylethanolamine vesicles«. Phase Transitions, 81, 361–378 (2008).
11) K. Sardana, S. Chugh, V. Garg, »The role of zinc in acne and prevention of resistance:
have we missed the “base” effect?«. The International Society of Dermatology, 53, 125–
127 (2014).
12) Z. Shahmoradi, F. Iraji, A. Siada, A. Ghorbaini, »Comparison of topical 5 % nicotinamid
gel versus 2 % clindamycin gel in the treatment of the mild-moderate acne vulgaris: A
51
double-blinded randomized clinical trial«. International Journal of Research in Medical
Science, 18, 115–117 (2013).
13) T. Hakozaki, L. Minwalla, J. Zhuang, M. Chhoa, »The effect of niacinamide on reducing
cutaneous pigmentation and suppression of melanosome transfer«. British Journal of
Dermatology, 147, 20–31 (2002).
14) Draelos, A. Matsubara, K. Smiles, »The effect of 2 % niacinamide on facial sebum
production«. Journal of Cosmetic and Laser Therapy, 8, 96–101 (2006).
15) A. Shemer, G. Weiss, B. Amichai, B. Kaplan, H. Trau, »Azelaic acid (20 %) cream in the
treatment of acne vulgaris«. European Academy of Dermatology and Venereology, 16,
171–188 (2002).