Staranje kože 1.del
Staranje kože je posledica intrinzičnih (notranjih) in ekstrinzičnih (zunanjih) faktorjev. Staranje zaradi “notranjih” vzrokov je prisotno povsod po telesu, v vseh organih, tudi v koži. Posebnost kože je, da ima za razliko od drugih organov direkten stik z okoljem. Na potek staranja vplivata predvsem genetika in način življenja. (1)
S staranjem pride do vidnih in do funkcionalnih sprememb. Opazimo lahko ohlapnost, spremembe v pigmentaciji, izsušenost, spremembo v debelini, gube, teleangiektazije, elastozo, hiperplazijo lojnic, prekancerozna stanja in maligne spremembe. (1,2)
S staranjem kože pride tudi do poslabšanja njenih funkcij, delovanja. Slabša je barierna vloga, imunska odzivnost in celjenje ran, tvorba vitamina D, popravljanje napak v dedni zasnovi, termoregulacija, izločanje loja in znoja. (1)
Notranje (intrinzično) staranje
Notranje staranje ogranizma je naraven pojav in nanj težko vplivamo. Lahko pa na proces staranja vplivamo z izbiro načina življenja (izpostavljanje UV sevanju, prehrana, …)
Do intrinzičnega staranja pride zaradi skupnega genetskega, kronološkega in hormonskega delovanja. Sam proces je določen z dednim zapisom. Pomembno vlogo pri staranju ima zmanjšana zmožnost obnavljanja celic in poleg slabšega obrambnega mehanizma pride do nabiranja oksidativnih poškodb DNK. Še posebaj pri ženskah imajo hormoni velik vpliv na potek staranja, predvsem zaradi sprememb v menopavzi. (1,3)
Kot posledica notranjega staranje pride do:
atrofije (tanjšanje) vseh plasti kože in
spremembe morfologije (izguba kostne in mišične mase)
Z leti pride do tanjšanja vseh plasti kože kar vodi v vidne spremembe na obrazu - gubice. Zmanjšana je prožnost kože. S starostjo se proliferacija celic v bazalni plasti zmanjša. Povrhnjica postane tanjša in kontaktna površina med povrhnjico in dermisom se zmanjša (manjši pretok nutrientov ipd). Zmanjšana je sinteza kolagena in elastina in oligosaharidov. Zaradi tega je zmanjšana tudi sposobnost vezave vode. (7)
Morfološke spremembe:
Anatomske opazovalne študije potrjujejo skeletne spremembe obraza tekom življenja. Spremembe velikosti in oblike so opazili na področju spodnje in zgornje čeljusti, glabele (kost vmes obrvi), očesne votline, kosti nosne odprtine. (1)
Obrazni skelet se običajno tekom življenja v velikosti spreminja. Določeni predeli se širijo in večajo, prihaja pa tudi do resorpcije. Selektivna resorpcija je prisotna na specifičnih področjih. (4)
Viri:
1) J. Farkas, J. Pessa, B. Hubbard, R. Rohrich, “The Science and Theory behind Facial Aging”. DOI:10.1097/GOX.0b013e31828ed1da
2) C. Cao, Z. Xiao, Y. Wu, C. Ge, “Diet and Skin Aging—From the Perspective of Food Nutrition”. Nutrients, 12(3), doi: 10.3390/nu12030870 (2020)
3) Farage MA, Miller KW, Elsner P, Maibach HI. Characteristics of the Aging Skin. Adv Wound Care (New Rochelle). 2013;2(1):5-10. doi:10.1089/wound.2011.0356
4) Mendelson B, Wong CH. Changes in the facial skeleton with aging: implications and clinical applications in facial rejuvenation. Aesthetic Plast Surg. 36(4):753-760 (2012)
5) N. Parr, N. Passalacqua ,K. Skorpinski, “Investigations Into Age-related Changes in the Human Mandible”. J Forensic Sci. Nov;62(6):1586-1591. (2017)
6) R. Rohrich, Y. Avashia, I. Savetsky, “Prediction of facial aging using the facial fat compartments.” Dallas Plastic Surgery Institue, vol. 147 (2020)
7) Zhang, Shoubing, E. Duan, “Fighting against Skin Aging: The Way from Bench to Bedside.” Cell transplantation vol. 27,5 (2018)