Staranje kože 1.del

Staranje kože je posledica intrinzičnih (notranjih) in ekstrinzičnih (zunanjih) faktorjev. Staranje zaradi “notranjih” vzrokov je prisotno povsod po telesu, v vseh organih, tudi v koži. Posebnost kože je, da ima za razliko od drugih organov direkten stik z okoljem. Na potek staranja vplivata predvsem genetika in način življenja. (1)

S staranjem pride do vidnih in do funkcionalnih sprememb. Opazimo lahko ohlapnost, spremembe v pigmentaciji, izsušenost, spremembo v debelini, gube, teleangiektazije, elastozo, hiperplazijo lojnic, prekancerozna stanja in maligne spremembe. (1,2)

S staranjem kože pride tudi do poslabšanja njenih funkcij, delovanja. Slabša je barierna vloga, imunska odzivnost in celjenje ran, tvorba vitamina D, popravljanje napak v dedni zasnovi, termoregulacija, izločanje loja in znoja. (1)

Notranje (intrinzično) staranje

Notranje staranje ogranizma je naraven pojav in nanj težko vplivamo. Lahko pa na proces staranja vplivamo z izbiro načina življenja (izpostavljanje UV sevanju, prehrana, …)

Do intrinzičnega staranja pride zaradi skupnega genetskega, kronološkega in hormonskega delovanja. Sam proces je določen z dednim zapisom. Pomembno vlogo pri staranju ima zmanjšana zmožnost obnavljanja celic in poleg slabšega obrambnega mehanizma pride do nabiranja oksidativnih poškodb DNK. Še posebaj pri ženskah imajo hormoni velik vpliv na potek staranja, predvsem zaradi sprememb v menopavzi. (1,3)

Kot posledica notranjega staranje pride do:

  • atrofije (tanjšanje) vseh plasti kože in

  • spremembe morfologije (izguba kostne in mišične mase)

Z leti pride do tanjšanja vseh plasti kože kar vodi v vidne spremembe na obrazu - gubice. Zmanjšana je prožnost kože. S starostjo se proliferacija celic v bazalni plasti zmanjša. Povrhnjica postane tanjša in kontaktna površina med povrhnjico in dermisom se zmanjša (manjši pretok nutrientov ipd). Zmanjšana je sinteza kolagena in elastina in oligosaharidov. Zaradi tega je zmanjšana tudi sposobnost vezave vode. (7)

Zaradi tanjše povrhnjice in redčenja kolagenskih in elastinskih vlaken pride do nastanka “atrofičnih gub”. Atrofične gube so nežne, vzporedno potekajoče in izginejo če kožo raztegnemo.

Poleg atrofičnih pride še do nastanka mimičnih gubic, te so posledica konstantne uporabe mišic ob mimiki.

Morfološke spremembe:

Anatomske opazovalne študije potrjujejo skeletne spremembe obraza tekom življenja. Spremembe velikosti in oblike so opazili na področju spodnje in zgornje čeljusti, glabele (kost vmes obrvi), očesne votline, kosti nosne odprtine. (1)



Obrazni skelet se običajno tekom življenja v velikosti spreminja. Določeni predeli se širijo in večajo, prihaja pa tudi do resorpcije. Selektivna resorpcija je prisotna na specifičnih področjih. (4)

PERIORBITALNO PODROČJE (okrog oči)

Kostna odprtina oči se z leti veča, tako v površini, kot širini. Na določenih predelih pride do neenakomerne resorpcije (izguba kostnine). (4)

SREDNJI PREDEL OBRAZA

Srednji predel sestavljajo zgornja čeljust, zigomatski lok (“ličnica”), z leti prido do neenakomerne resorpcije. Področje zgornje čeljusti je bolj podvrženo izgubi kostnine. Lok med zgornjim in spodnjim delom maxile (zgornja čeljust) se z leti zaradi resorpcije zmanjša. Zmanjšan lok je prikazan na zgornji sliki (desno). Lok maxile se zmanjša za kar 10° med 30.letom (slika levo) in 60.letom (slika desno). (4)

PODROČJE NOSA:

Z leti se nos podaljša, konica pade in je bolj usmerjena navzdol. Spremembe v kostnini pod in okoli nosu vpliva na številno preoblikovanje zgornjega mehkega tkiva. Spremembe v kostnini šrav tako vplivajo na poglobitev nasolabialne gube (guba med nosnico in ustnim kotičkom). (4)

Spodnja čeljust: po nekaterih študijah imamo podatke, da se z leti spodnja čeljust širi oz. podaljšuje. Strokovnjaki pa se zaenkrat še ne strinjajo s spremembami spodnje čeljusti v povezavi s staranjem. Potrebnih je več študij. (4, 5)

MAŠČOBNE BLAZINICE IN STARANJE:

Obrazna maščoba je strukturna podporam ki vpliva na volumen in obliko obraza.

S staranjem se sprememba v obrazni maščobi kaže kot izguba volumna in porazdelitev volumna (premik). Do izgube volumna običajno pride pred porazdelitvijo. (6)

Maščoba na obrazu se deli na površinsko in globoko. Zaradi izgube volumna globoke maščobe, površinska maščoba izgubi podporo.

Viri:

1) J. Farkas, J. Pessa, B. Hubbard, R. Rohrich, “The Science and Theory behind Facial Aging”. DOI:10.1097/GOX.0b013e31828ed1da

2) C. Cao, Z. Xiao, Y. Wu, C. Ge, “Diet and Skin Aging—From the Perspective of Food Nutrition”. Nutrients, 12(3), doi: 10.3390/nu12030870 (2020)

3) Farage MA, Miller KW, Elsner P, Maibach HI. Characteristics of the Aging Skin. Adv Wound Care (New Rochelle). 2013;2(1):5-10. doi:10.1089/wound.2011.0356

4) Mendelson B, Wong CH. Changes in the facial skeleton with aging: implications and clinical applications in facial rejuvenation. Aesthetic Plast Surg. 36(4):753-760 (2012)

5) N. Parr, N. Passalacqua ,K. Skorpinski, “Investigations Into Age-related Changes in the Human Mandible”. J Forensic Sci. Nov;62(6):1586-1591. (2017)

6) R. Rohrich, Y. Avashia, I. Savetsky, “Prediction of facial aging using the facial fat compartments.” Dallas Plastic Surgery Institue, vol. 147 (2020)

7) Zhang, Shoubing, E. Duan, “Fighting against Skin Aging: The Way from Bench to Bedside.” Cell transplantation vol. 27,5 (2018)

Previous
Previous

Staranje kože 2.del

Next
Next

Nega aknaste kože