POGLED NA AKNE SKOZI ZGODOVINO

Aknasta koža ni novodobna težava ljudi, o njih so poročali že v antiki, ocenjujejo pa, da so bile prisotne še pred tem. Prvi tretmaji in teorije o aknah so bazirale na čarovništvu, saj so ljudje, kljub temu, da niso imeli pravih dokazov, želeli odgovore ter si te kar izmislili.

V starodavnem Egiptu so bili mnenja, da akne povzroča laganje, omenjajo pa tudi različne faraone, ki so imeli akne in se jih skušali znebiti.

Vzroke za nastanek, klinično prezentacijo in zdravljenje so pripisovali vraževernim prepričanjem, urokom in magiji.

Za zdravljenje souporabljali med in pripravke živalskega izvora.

V antičnem Rimu pa so osebam z aknami svetovali, naj si te z brisačo obrišejo medtem, ko opazujejo zvezdne utrinke – saj bodo tako kot zvezda z neba tudi akne odpadle s kože. Za zdravljenje so uporabljali tudi kopeli, saj so bili prepričani, da se z zmesjo žvepla v mineralni kopeli pore dvignejo in očistijo.

V 16. stoletju so svetovali uporabo živega srebra, vendar se to ni najbolje izšlo, saj živo srebro povzroča razjede. V 18. stoletju so akne razdelili še na acne rosacea, to so jemali kot sistemsko obolenje zaradi napake na želodcu ali jetrih, medtem ko so akne veljale za lokalno obolenje.

Pravo poznavanje vzrokov in nastanka aken se začne šele ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja z razumevanjem anatomije, fiziologije in biokemije.