Po nastopu menopavze, jajčniki ne proizvajajo več estradiola in progesterona. Estrogene hormone pa proizvajajo druga tkiva ampak ima velik padec njihove količine vpliv na številna tkiva – od možganov do kože.

Koža ima ključno vlogo pri ščitenju telesa pred dehidracijo, mehanskimi poškodbami in vdorom mikrobov. Kot največji organ telesa ima pa tudi pomembno periferno nevro-endokrino imunsko vlogo in je tesno povezana z endokrinim sistemom ter pripomore k ohranjanju periferne hormonske homeostaze.

Obraz kadilca ima običajno bolj izrazite gube, koščen obraz, prisotna je atrofija kože in sivkast videz kože.

Staranje je proces, ki zajema poslabšanje kakovosti funkcij tkiva do katerega pride v večini notranjih organov in pa tudi koži. Ta del staranja je poimenovan intrinzično (notranje) staranje. Naša koža je pa poleg notranjega vpliva še pod vplivi iz okolja.

Staranje kože je posledica intrinzičnih (notranjih) in ekstrinzičnih (zunanjih) faktorjev. Staranje zaradi “notranjih” vzrokov je prisotno povsod po telesu, v vseh organih, tudi v koži. Posebnost kože je, da ima za razliko od drugih organov direkten stik z okoljem.

Primerna domača nega kože lahko pripomore k izboljšanju stanja aknaste kože. Uspešna nega aknaste kože mora biti zastavljena tako, da deluje na čim več faktorjev, ki vplivajo na nastanek aken.

Komedogenost: povzročanje komedonov (ogrcev) ali drugih vrst aken.

Pilosebacealna enota je sestavljena iz dlačnega folikla in sebacealne žleze. Njenemu izvodilu večkrat laično rečemo kar “pora”. Sebacealna žleza spada med kožne priveske, najdemo jih po koži celega telesa, z izjemo neporaščenih predelov dlani in podplati.

Na barierne lastnosti vplivajo pravilna terminalna diferenciacija keratinocitov, vključno s pravilno tvorbo poroženele ovojnice, ter pravilna sestava in organizacija intercelularnih lamelarnih lipidnih struktur.

Bolezen je pogosta, študije ocenjujejo da naj bi približno 10-20% vseh otrok imelo atopijski dermatitis, od teh pa se večini izrazi pred 2 letom starosti. Do pubertete pa večini (a ne vsem) bolezen izzveni. Približno 1-3% odraslih ima atopijski dermatitis.

Pri dojenčkih je pogosto bolezen izražena na obrazu (licih), v otroštvu na upogibih okončin, v odrasli dobi pa na dlaneh.

Najbolj značilen znak klinične slike je rdečina in srbenje. Zelo intenzivna srbečica lahko vodi v poškodbe kože in moten spanec, Koža je izsušena, lahko je vidna motena desvkamacija (vidne so “luske”). V hujših primerih lahko postane “mokra”, prisotne so papule in kraste.

Aknasta koža ni novodobna težava ljudi, o njih so poročali že v antiki, ocenjujejo pa, da so bile

prisotne še pred tem. Prvi tretmaji in teorije o aknah so bazirale na čarovništvu, saj so ljudje,

kljub temu, da niso imeli pravih dokazov, želeli odgovore ter si te kar izmislili

Koža je v glavnem sestavljena iz dveh večjih plasti: epidermisa in dermisa. Ločnico med epidermisom in dermisom predstavlja lamina basale. Epidermis je zunanja plast kože in je po plasteh razdeljena v 5 kategorij: stratum basale, stratum spinosum, stratum granulosum (SG), stratum lucidum in stratum corneum (SC).